- Pridružen
- 2. dec 2015
- Prispevki
- 40
- Področje
- Vrtec
- Osnovna šola
- Šola za otroke s posebnimi potrebami
- Poklicne in strokovne šole
- Gimnazija
torej, osnutek peticije pod katerim se bodo zbirali podpisi, ste že videli (je bil na glasovanju) in lahko ste podali tudi kakšne svoje ideje, predloge (čeprav jih žal niste)....spodaj vam dajem na ogled še razširjeno verzijo, ki sva jo sestavila skupaj z IvomPivom...takšna verzija naj bi v prihodnje šla v medije, na ministrstvo, SVIZ itd. Če se najdejo še kakšni predlogi, jih povejte, bomo dodali, v kolikor ne bo nobenih pripomb je to to
POZIV MIZŠ ZA UREDITEV PRIPRAVNIŠTEV IN ZAPOSLOVANJA MLADIH V VIZ
Področje vzgoje in izobraževanja se pri urejanju pripravništev in zaposlovanju mladih v zadnjem času sooča s popolnim kolapsom sistema. Po ukinitvi volonterskih pripravništev Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) že skoraj leto in pol (zadnji razpis septembra 2014) ni razpisalo prav nobenega novega pripravniškega mesta, zato sveži diplomanti s pedagoško izobrazbo v vsem tem obdobju nimamo skoraj nikakršnih možnosti, da bi prišli v stik s šolo in pridobili potrebne izkušnje ter pogoje za opravljanje strokovnega izpita, s čimer bi lahko enakovredno kandidirali za zasedbo tistih redkih prostih delovnih mest, ki se v šolstvu včasih vendarle odprejo. Zaposleni na MIZŠ, ki so zadolženi za področje pripravništva, pogosto zatrjujejo, da pripravništvo ni edina možnost za pridobitev zadostnega števila ur, ki bi omogočale prijavo na strokovni izpit. Teoretično so poleg pripravništva na voljo tudi druge možnosti, s katerimi lahko mladi diplomanti vstopimo na trg dela in si na področju vzgoje in izobraževanja pridobimo dragocene izkušnje, vendar so v praksi zaradi različnih okoliščin nezadostne ali neizvedljive.
V vzgojno-izobraževalne institucije naj bi mladi lahko vstopali preko zaposlitve za določen čas do enega leta, nekaterih programov, ki jih izvaja Zavod RS za zaposlovanje (usposabljanje na delovnem mestu, javna dela) ter številnih projektov, ki jih izvajajo šole (npr. projekt Popestrimo šolo). Spodnji argumenti jasno pojasnjujejo, zakaj je v praksi preko navedenih možnosti izjemno težko pridobiti zadostno število ur, ki jih diplomanti pedagoških smeri potrebujemo za opravljanje strokovnega izpita.
Zaposlitev za določen čas do enega leta - vsi, ki še nimajo opravljenega strokovnega izpita, lahko dobijo zaposlitev za največ eno leto, vendar le, če se na razpis ne prijavi nihče, ki bi že imel opravljen strokovni izpit. Ker je bilo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje v mesecu decembru 2015 v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 2936 oseb s področja izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev (vključeni so tudi vzgojitelji predšolskih otrok), je takšna situacija, ki bi diplomantu brez strokovnega izpita omogočila zaposlitev za največ eno leto, v praksi povsem nemogoča.
Javna dela – so posebna oblika zaposlitve in del aktivne politike za spodbujanje zaposlovanja, ki jo izvaja Zavod RS za zaposlovanje. Namenjena so dolgotrajno brezposelnim osebam, ki so v evidenci brezposelnih oseb neprekinjeno prijavljene najmanj eno leto (vir: Zavod RS za zaposlovanje). In ravno v navedenih pogojih vidimo največjo težavo, saj je za izpolnitev pogojev doba brezposelnosti predolga, kar povzroča pasivnost in stagnacijo mladih, namesto da bi imeli čimprej po zaključku študija možnost za vključitev v pedagoško delo in nabiranje delovnih izkušenj.
Usposabljanje na delovnem mestu – gre za program aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje. Namenjen je brezposelnim, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenco ZRSZ. Usposabljanje traja največ 3 mesece, udeleženec pa lahko opravi največ 40 ur na teden (vir: Zavod RS za zaposlovanje). Število ur, ki jih opravi udeleženec usposabljanja na delovnem mestu ne zadošča za prijavo na strokovni izpit (v kolikor dela 40 ur na teden vse tri mesece, opravi okoli 480 ur pedagoškega dela, za prijavo na strokovni izpit jih potrebuje 840 (vir: Strokovni izpit | Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport )).
Projekti, financirani s strani Evropske unije – namen najodmevnejšega projekta Popestrimo šolo, je zagotoviti čim večjo odzivnost učiteljev in drugih strokovnih delavcev v osnovni šoli na individualne potrebe učencev ter hkrati okrepiti sposobnost hitrega odzivanja šole na spremembe v lokalnem okolju. Osnovne šole na javni razpis prijavijo program, v okviru katerega bodo, izven izvajanja obveznega programa osnovne šole, izvajale aktivnosti, namenjene učencem (vir: http://www.sklad-kadri.si/fileadmin/dokumenti/1_Razvoj_kadrov/POS/1_Javni_razpis_POS_2014-2015.pdf ). Čeprav je v okviru programa ponujena možnost novih zaposlitev za učitelje, pa omogoča tudi zaposlitev do polnega delovnega časa učitelju, ki ima na šoli že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Ker je na šolah še vedno veliko učiteljev, ki delajo za polovični delovni čas, so v praksi takšni razpisi največkrat namenjeni prav njim.
Vse zapisano in tudi dejstvo, da so plačana pripravništva ukinjena, jasno kaže na to, da imamo diplomanti pedagoških smeri zaprta praktično vsa vrata v vzgojno-izobraževalne institucije, kjer bi si lahko pridobili izkušnje, opravili zadostno število ur pedagoškega dela ter se prijavili na strokovni izpit in v prihodnje enakovredno kandidirali za zaposlitev. S tega stališča so pričakovanja odgovornih na ministrstvu, da se bo problematika glede pripravništev na omenjene načine rešila sama od sebe, povsem nedopustna, zato je potrebno čimprej spet vzpostaviti stabilen sistem pripravništev v VIZ.
Hkrati s problematiko pripravništev se zaradi zastoja zaposlovanja v VIZ z zelo omejenimi možnostmi spopadamo tudi tisti brezposelni, ki že imamo opravljen strokovni izpit, saj smo se zaradi pomanjkanja prostih delovnih mest prisiljeni zadovoljiti z redkimi sporadičnimi zaposlitvami za določen čas ob nadomeščanju bolniških odsotnosti, s skrajšanim delovnim časom ali posameznimi projektnimi delovnimi mesti, medtem ko si dolgoročne in stabilne zaposlitve praviloma ne moremo zagotoviti.
MIZŠ je sicer problematiko pripravništev/zaposlovanja mladih pred kratkim želelo reševati z evropskimi sredstvi v sklopu programov Jamstva za mlade, zato je konec novembra 2015 objavilo popolnoma zgrešen in diskriminatorno zastavljen javni razpis Prva zaposlitev v VIZ. Težava razpisa je predvsem starostna diskriminacija, saj je z njim onemogočeno opravljanje pripravništva vsem, ki so starejši od 29 let. Za udeležence, izbrane po tem razpisu, je po koncu pripravniškega obdobja in opravljenem strokovnem izpitu predvidena tudi zaposlitev za nedoločen čas na mestu upokojenega učitelja, s čimer so prav tako onemogočene enakovredne možnosti za zasedbo prostega delovnega mesta vsem ostalim brezposelnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje. Razpis Prva zaposlitev v VIZ je kljub optimističnim napovedim odgovornih na ministrstvu po pričakovanjih spodletel, saj se je po podatkih ministrstva na obljubljenih 300 pripravniških/delovnih mest prijavilo le 7 vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Menimo, da je takšno reševanje problematike v prvi vrsti predvsem neprimerno in neodgovorno, zato v zvezi z opisano situacijo od MIZŠ zahtevamo:
- da do 1. 2. 2016 (datum, ko bodo kandidati, izbrani na razpisu Prva zaposlitev v VIZ, začeli z delom) opravi evalvacijo razpisa in jo tudi javno objavi, predstavi razloge za takšen rezultat (le 7 prijav) in sprejme rešitve za realizacijo prvotno zastavljenih ciljev zagotoviti 300 pripravniških/delovnih mest v letu 2016.
- Ministrstvo naj v najkrajšem možnem času objavi nov razpis za plačana klasična pripravništva brez starostnih omejitev (kar je vsaj enkrat letno dolžno storiti po 111. členu ZOFVI), in sicer toliko pripravniških mest, kolikor znaša razlika med dejansko zaposlenimi preko projekta Prva zaposlitev v VIZ in prvotno obljubljenimi 300 mesti, torej vsaj 293.
- Ministrstvo naj prav tako v najkrajšem možnem času sprejme ukrepe za aktivno zaposlovanje tudi tistih brezposelnih, ki že imajo določene izkušnje in opravljen strokovni izpit, na način, da jim bo omogočena stabilna in dolgoročna zaposlitev v VIZ (obljubljenih 500 mest v letu 2016).
- Problematiko naj začne reševati sistemsko in z dolgoročno strategijo, ki bo vključevala učinkovit in tekoč prehod mladih diplomantov od pridobivanja izkušenj, strokovnega izpita, do stabilne zaposlitve v VIZ, in ne projektno, kot to počne sedaj (Jamstvo za mlade, Popestrimo šolo, napovedani so še novi projekti, ki so povsem neučinkoviti). Evropska sredstva za to nikakor niso primerna, predvsem ker so nestabilna oblika financiranja, hkrati tudi nepravična, zato je potrebno vzpostaviti stabilen državni sistem urejanja tega področja, financiranje zagotoviti znotraj domačega proračuna in sredstev, ki jih Republika Slovenija namenja izobraževanju, evropska sredstva pa videti zgolj kot priložnost za nadstandard in dodatno pomoč.
Če bodo odgovorni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še naprej zanemarjali področje pripravništev in zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju ter izkazovali podcenjujoč odnos do nas mladih kot bodočih nosilcev vzgojno-izobraževalnega sistema, lahko to dolgoročno vodi le v popolno razvrednotenje učiteljskega poklica in posledično v padec kvalitete slovenskega javnega šolstva.
POZIV MIZŠ ZA UREDITEV PRIPRAVNIŠTEV IN ZAPOSLOVANJA MLADIH V VIZ
Področje vzgoje in izobraževanja se pri urejanju pripravništev in zaposlovanju mladih v zadnjem času sooča s popolnim kolapsom sistema. Po ukinitvi volonterskih pripravništev Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) že skoraj leto in pol (zadnji razpis septembra 2014) ni razpisalo prav nobenega novega pripravniškega mesta, zato sveži diplomanti s pedagoško izobrazbo v vsem tem obdobju nimamo skoraj nikakršnih možnosti, da bi prišli v stik s šolo in pridobili potrebne izkušnje ter pogoje za opravljanje strokovnega izpita, s čimer bi lahko enakovredno kandidirali za zasedbo tistih redkih prostih delovnih mest, ki se v šolstvu včasih vendarle odprejo. Zaposleni na MIZŠ, ki so zadolženi za področje pripravništva, pogosto zatrjujejo, da pripravništvo ni edina možnost za pridobitev zadostnega števila ur, ki bi omogočale prijavo na strokovni izpit. Teoretično so poleg pripravništva na voljo tudi druge možnosti, s katerimi lahko mladi diplomanti vstopimo na trg dela in si na področju vzgoje in izobraževanja pridobimo dragocene izkušnje, vendar so v praksi zaradi različnih okoliščin nezadostne ali neizvedljive.
V vzgojno-izobraževalne institucije naj bi mladi lahko vstopali preko zaposlitve za določen čas do enega leta, nekaterih programov, ki jih izvaja Zavod RS za zaposlovanje (usposabljanje na delovnem mestu, javna dela) ter številnih projektov, ki jih izvajajo šole (npr. projekt Popestrimo šolo). Spodnji argumenti jasno pojasnjujejo, zakaj je v praksi preko navedenih možnosti izjemno težko pridobiti zadostno število ur, ki jih diplomanti pedagoških smeri potrebujemo za opravljanje strokovnega izpita.
Zaposlitev za določen čas do enega leta - vsi, ki še nimajo opravljenega strokovnega izpita, lahko dobijo zaposlitev za največ eno leto, vendar le, če se na razpis ne prijavi nihče, ki bi že imel opravljen strokovni izpit. Ker je bilo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje v mesecu decembru 2015 v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 2936 oseb s področja izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev (vključeni so tudi vzgojitelji predšolskih otrok), je takšna situacija, ki bi diplomantu brez strokovnega izpita omogočila zaposlitev za največ eno leto, v praksi povsem nemogoča.
Javna dela – so posebna oblika zaposlitve in del aktivne politike za spodbujanje zaposlovanja, ki jo izvaja Zavod RS za zaposlovanje. Namenjena so dolgotrajno brezposelnim osebam, ki so v evidenci brezposelnih oseb neprekinjeno prijavljene najmanj eno leto (vir: Zavod RS za zaposlovanje). In ravno v navedenih pogojih vidimo največjo težavo, saj je za izpolnitev pogojev doba brezposelnosti predolga, kar povzroča pasivnost in stagnacijo mladih, namesto da bi imeli čimprej po zaključku študija možnost za vključitev v pedagoško delo in nabiranje delovnih izkušenj.
Usposabljanje na delovnem mestu – gre za program aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje. Namenjen je brezposelnim, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenco ZRSZ. Usposabljanje traja največ 3 mesece, udeleženec pa lahko opravi največ 40 ur na teden (vir: Zavod RS za zaposlovanje). Število ur, ki jih opravi udeleženec usposabljanja na delovnem mestu ne zadošča za prijavo na strokovni izpit (v kolikor dela 40 ur na teden vse tri mesece, opravi okoli 480 ur pedagoškega dela, za prijavo na strokovni izpit jih potrebuje 840 (vir: Strokovni izpit | Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport )).
Projekti, financirani s strani Evropske unije – namen najodmevnejšega projekta Popestrimo šolo, je zagotoviti čim večjo odzivnost učiteljev in drugih strokovnih delavcev v osnovni šoli na individualne potrebe učencev ter hkrati okrepiti sposobnost hitrega odzivanja šole na spremembe v lokalnem okolju. Osnovne šole na javni razpis prijavijo program, v okviru katerega bodo, izven izvajanja obveznega programa osnovne šole, izvajale aktivnosti, namenjene učencem (vir: http://www.sklad-kadri.si/fileadmin/dokumenti/1_Razvoj_kadrov/POS/1_Javni_razpis_POS_2014-2015.pdf ). Čeprav je v okviru programa ponujena možnost novih zaposlitev za učitelje, pa omogoča tudi zaposlitev do polnega delovnega časa učitelju, ki ima na šoli že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Ker je na šolah še vedno veliko učiteljev, ki delajo za polovični delovni čas, so v praksi takšni razpisi največkrat namenjeni prav njim.
Vse zapisano in tudi dejstvo, da so plačana pripravništva ukinjena, jasno kaže na to, da imamo diplomanti pedagoških smeri zaprta praktično vsa vrata v vzgojno-izobraževalne institucije, kjer bi si lahko pridobili izkušnje, opravili zadostno število ur pedagoškega dela ter se prijavili na strokovni izpit in v prihodnje enakovredno kandidirali za zaposlitev. S tega stališča so pričakovanja odgovornih na ministrstvu, da se bo problematika glede pripravništev na omenjene načine rešila sama od sebe, povsem nedopustna, zato je potrebno čimprej spet vzpostaviti stabilen sistem pripravništev v VIZ.
Hkrati s problematiko pripravništev se zaradi zastoja zaposlovanja v VIZ z zelo omejenimi možnostmi spopadamo tudi tisti brezposelni, ki že imamo opravljen strokovni izpit, saj smo se zaradi pomanjkanja prostih delovnih mest prisiljeni zadovoljiti z redkimi sporadičnimi zaposlitvami za določen čas ob nadomeščanju bolniških odsotnosti, s skrajšanim delovnim časom ali posameznimi projektnimi delovnimi mesti, medtem ko si dolgoročne in stabilne zaposlitve praviloma ne moremo zagotoviti.
MIZŠ je sicer problematiko pripravništev/zaposlovanja mladih pred kratkim želelo reševati z evropskimi sredstvi v sklopu programov Jamstva za mlade, zato je konec novembra 2015 objavilo popolnoma zgrešen in diskriminatorno zastavljen javni razpis Prva zaposlitev v VIZ. Težava razpisa je predvsem starostna diskriminacija, saj je z njim onemogočeno opravljanje pripravništva vsem, ki so starejši od 29 let. Za udeležence, izbrane po tem razpisu, je po koncu pripravniškega obdobja in opravljenem strokovnem izpitu predvidena tudi zaposlitev za nedoločen čas na mestu upokojenega učitelja, s čimer so prav tako onemogočene enakovredne možnosti za zasedbo prostega delovnega mesta vsem ostalim brezposelnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje. Razpis Prva zaposlitev v VIZ je kljub optimističnim napovedim odgovornih na ministrstvu po pričakovanjih spodletel, saj se je po podatkih ministrstva na obljubljenih 300 pripravniških/delovnih mest prijavilo le 7 vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Menimo, da je takšno reševanje problematike v prvi vrsti predvsem neprimerno in neodgovorno, zato v zvezi z opisano situacijo od MIZŠ zahtevamo:
- da do 1. 2. 2016 (datum, ko bodo kandidati, izbrani na razpisu Prva zaposlitev v VIZ, začeli z delom) opravi evalvacijo razpisa in jo tudi javno objavi, predstavi razloge za takšen rezultat (le 7 prijav) in sprejme rešitve za realizacijo prvotno zastavljenih ciljev zagotoviti 300 pripravniških/delovnih mest v letu 2016.
- Ministrstvo naj v najkrajšem možnem času objavi nov razpis za plačana klasična pripravništva brez starostnih omejitev (kar je vsaj enkrat letno dolžno storiti po 111. členu ZOFVI), in sicer toliko pripravniških mest, kolikor znaša razlika med dejansko zaposlenimi preko projekta Prva zaposlitev v VIZ in prvotno obljubljenimi 300 mesti, torej vsaj 293.
- Ministrstvo naj prav tako v najkrajšem možnem času sprejme ukrepe za aktivno zaposlovanje tudi tistih brezposelnih, ki že imajo določene izkušnje in opravljen strokovni izpit, na način, da jim bo omogočena stabilna in dolgoročna zaposlitev v VIZ (obljubljenih 500 mest v letu 2016).
- Problematiko naj začne reševati sistemsko in z dolgoročno strategijo, ki bo vključevala učinkovit in tekoč prehod mladih diplomantov od pridobivanja izkušenj, strokovnega izpita, do stabilne zaposlitve v VIZ, in ne projektno, kot to počne sedaj (Jamstvo za mlade, Popestrimo šolo, napovedani so še novi projekti, ki so povsem neučinkoviti). Evropska sredstva za to nikakor niso primerna, predvsem ker so nestabilna oblika financiranja, hkrati tudi nepravična, zato je potrebno vzpostaviti stabilen državni sistem urejanja tega področja, financiranje zagotoviti znotraj domačega proračuna in sredstev, ki jih Republika Slovenija namenja izobraževanju, evropska sredstva pa videti zgolj kot priložnost za nadstandard in dodatno pomoč.
Če bodo odgovorni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še naprej zanemarjali področje pripravništev in zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju ter izkazovali podcenjujoč odnos do nas mladih kot bodočih nosilcev vzgojno-izobraževalnega sistema, lahko to dolgoročno vodi le v popolno razvrednotenje učiteljskega poklica in posledično v padec kvalitete slovenskega javnega šolstva.
