• Ukinitev registracije in prijave na forum s storitvami Facebook, Twitter in Google. Preberite več...

Izkušnje pripravnikov na osnovni šoli

Prispevki
237
Področje
Gimnazija
No, ker SŠ že imajo svojo temo, odpiram še temo za OŠ.
:)

Oglasite se vsi, ki imate karšnekoli izkušnje - pozitivne, negativne,..

Mene zanima predvsem koliko časa preživite na šoli in kaj še počnete polek nastopov in hospitacij. Sodelujete pri organizaciji športnih dnevov, ekskurzij,...?

Slišala sem tudi, da nemalokrat učitelje predmetne stopnje "porabijo" za nadomeščanja na razredni stopnji ali v podaljšanem bivanju. Drži?

Pa še tole: koliko vam mentor/ica zaupa? Vodite ure tudi samostojno, popravljate teste, sodelujete pri ustnem ocenjevanju? Kako je s tem?

No vesela bom vaših izkušenj ;) Prepričana pa sem, da se sigurno še najde kdo, ki je podobno radoveden, kot sem sama.
 
Prispevki
30
Naj še dodam svoje mnenje, pripravništvo sem opravila v OŠ, kjer sem delala 10 mesecev. Moje izkušnje so izjemne, tako z mentorico, ravnateljem, kolektivom in predvsemz učenci. Meni je delo v OŠ zelo ugajalo, čeprav mi je bilo tudi lepo med 14 dnevno prakso v SŠ. Imam pa kolegico, ki je pripravništvo opravljala v SŠ in je bila zelo razočarana - je ugotovila, da bolj sodi v OŠ.

Pripravništvo je za mano, služba pa je nekje pred menoj, vendar verjetno nekje v daljnji prihodnosti, žal.
 
Nazadnje uredil moderator:
Prispevki
30
Na šoli sem bila toliko kot je zahteval mentoričin urnik. Meni je mentorica zaupala vse: samostojno vodenje ur, priprave na Cankarjevo tekmovanje, sestavo pisnih preverjanj in ocenjevanj znanja, popravljanje, sodelovanje na govornilnih urah in roditeljskih sestankih ... skratka vse, kar je ona počela, sem lahko jaz (in tudi sem), mi je pa rekla, če me kaj obremenjuje, naj ji povem in bo to storila sama. Skratka, res sem uživala in upam, da bom zopet kmalu kot učiteljica in ne več kot pripravnica. Čeprav je moje mnenje, da si kot pripravnik res precej manj obremenjen kot samostojni učitelj.

"Porabijo" pa te povsod, kjer potrebujejo v danem trenutku (spremstvok z dravniku, ogledi, tekmovanja, nadomeščanja, tudi na razredni stopnji ...). Meni je bilo to super, ker iz večih zornih kotov kot spoznaš delovanje šole, bolje je.
 
Prispevki
266
Področje
Osnovna šola
Na šoli sem bila toliko kot je zahteval mentoričin urnik. Meni je mentorica zaupala vse: samostojno vodenje ur, priprave na Cankarjevo tekmovanje, sestavo pisnih preverjanj in ocenjevanj znanja, popravljanje, sodelovanje na govornilnih urah in roditeljskih sestankih ... skratka vse, kar je ona počela, sem lahko jaz (in tudi sem), mi je pa rekla, če me kaj obremenjuje, naj ji povem in bo to storila sama. Skratka, res sem uživala in upam, da bom zopet kmalu kot učiteljica in ne več kot pripravnica. Čeprav je moje mnenje, da si kot pripravnik res precej manj obremenjen kot samostojni učitelj.

"Porabijo" pa te povsod, kjer potrebujejo v danem trenutku (spremstvok z dravniku, ogledi, tekmovanja, nadomeščanja, tudi na razredni stopnji ...). Meni je bilo to super, ker iz večih zornih kotov kot spoznaš delovanje šole, bolje je.
Povedala si točno to, kot je tudi pri meni :) Jaz lahko svojo mentorico samo pohvalim :)
 
Prispevki
237
Področje
Gimnazija
Super, da imate lepe izkušnje. Sprašujem predvsem iz tega razloga, ker sem imela slabe izkušnje na praksi v OŠ. Čeprav smo se vse punce želele čim več naučti, čim več odnesti, sodelovati, so nam delo predvsem odrekali. Bilo je v smislu "eh, kaj vas bomo to obremenjevali, vi se samo pripravite na nastope in je to to". V dveh tednih prakse še v zbornico nisem smela stopiti. Nastope smo čakale na hodniku, med odmori smo bile v razredu. Povratnih informacij je bilo zelo malo.
Jaz pa se želim čim več naučiti, čim več delati samostojno, dobiti konstruktivno kritiko in se hkrati izkazati. Ne vem...sama pripravništvo dojemam kot priložnost, da se izkažem in naučim stvari, ki jih še ne poznam in obvladam. Zame to ni nujno zlo, čeprav je volontersko in bi si seveda želela neke denarne nagrade za delo. Ampak po drugi strani, pa si za svoj trud želim vzajemnega sodelovanja. Ta izkušnja iz prakse je za mene tako negativne, da resnično upam, da se to tokrat ne bo ponovilo.
 
Prispevki
30
Ne imej strahu in negative od 14 dnevne prakse, ker se mi zdi, da se ne more enačiti praksa in pripravništvo. Čeprav je res veliko odvisno od tega kako te sprejmejo. Jaz sem imela plačano pripravništvo, mi je tekla delovna doba in so me tudi zaradi tega več pošiljali naokoli kot ostale, ki so bile volonterske. Razlog pa je bil ta, da je ravnatelj strmel k temu, da so volonterke lahko čimprej opravile zahtevano število ur in da so si lahko začele iskati službo drugje, kar se mi je zdelo zelo fer. Poleg tega pa so tudi punce same izrazile željo, da bi rade čim prej končale. Se mi je zdelo, da je ravnatelj gledal, da če je potrebno ostati dlje časa v šoli, da je dal mene in ne njih, kar se mi je zdelo vredu - ena je imela tudi popoldansko honorarno delo in je ni zadrževal v šoli.

Skratka, optimistično v delo pripravnika in rezultati vtisi bodo izjemni. :) Srečno!
 
Prispevki
266
Področje
Osnovna šola
Jaz kot volonterka delam vse. Je pa res, da takoj ko zaklučim grem delat še na srednjo šolo - honorarno in je ravnateljica celo vesela zame, da sem si našla nekaj plačanega. Na začetku so me za vse porabili, sedaj na srečo ne več, saj sem veliko manjkala pri mentorici zaradi tega.
 
?

---

Gost
Nekje sem slišala, da če je ravnatelj dobrosrčen, da lahko volonterju da neko mesečno nagrado. Slišala sam da gre za okoli 200€. Ima kdo kake info glede tega?
 

minnaxy

Donator
Prispevki
50
Področje
Osnovna šola
Lahko ti preko pogodbe plačajo za učno pomoč. Vendar je to zelo zelo redko. Izjemni primeri zaradi poznanstev.
 
Prispevki
266
Področje
Osnovna šola
Verjetnost, da se to zgodi je nična. Prej, če si dobiš učno pomoč na drugi šoli. Preko pogodbe na sš gre, ker to opravljam. Na oš pa vem, da so delo preko pogodb prepovedali. Govorim o avtorskih in podjemnih pogodbah.
 
Prispevki
266
Področje
Osnovna šola
Že nekaj let nazaj so prepovedali po pogodbah in študentskih napotnicah z nadomeščanjem učiteljev. Povprašajte. Spomnim se, da so zaostrovali in to so bili začetki. Na sš je to drugače, ker dejansko ravnatelji na različne načine dobijo dodaten finančni zalogaj (izobraževanje odraslih, projekti, tekmovanja,...).
 
Prispevki
266
Področje
Osnovna šola
184. člen ZUJF-a govori o tem. V njem so navedene postavke, za katere se lahko sklene pogodba brez dovoljenja ministrstva, za vse ostalo je potrebno vprašati na ministrstvu. Priporočam branje, ker v njem je marsikaj skrito.
 
Prispevki
266
Področje
Osnovna šola
Jah, osnovne šole se same ne financirajo...posledično mora ministrstvo odobriti prošnjo. V zadnjem času ne odobri niti zaposlitve novega sodelavca, če nekdo umre. Njihov odgovor se glasi - reorganizirajte se.
 

Mladi učitelj

Osebje foruma
Administrator
Prispevki
4.923
Naziv
profesor
Iz Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF):

Omejitev zaposlovanja, omejitve sklepanja pogodb in druge omejitve v javnem sektorju


182. člen
(uporaba določb zakona glede omejitev zaposlovanja, omejitve sklepanja pogodb in druge omejitve v javnem sektorju)

Določbe od 183. člena do 188. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.


183. člen
(omejitve zaposlovanja)

(1) Ne glede na veljavne standarde in normative za posamezne dejavnosti javnega sektorja in ne glede na sprejete kadrovske načrte, programe dela, poslovne in finančne načrte posameznega proračunskega uporabnika, kot jih določajo predpisi za posamezne dejavnosti javnega sektorja, je zaposlovanje dovoljeno le pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

(2) Zaposlovanje je dovoljeno na podlagi soglasja, ki ga mora uporabnik proračuna pridobiti pred začetkom postopka zaposlitve. Soglasje za zaposlitev se izda na podlagi zahteve:

– če je zaposlitev za nedoločen čas, s katero se nadomesti javnega uslužbenca, ki mu je prenehalo delovno razmerje, nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna, ali

– če je zaposlitev nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna in gre za zaposlitev za določen čas, ali

– če gre za zaposlitev, ki je posledica povečanega obsega programa ali izvajanja novega programa ali ustanovitve novega proračunskega uporabnika, ali

– če uporabnik proračuna izkaže, da bo kljub zaposlitvi nominalno zmanjšal stroške dela v tekočem letu v primerjavi s stroški dela preteklega leta, ali

– če gre za zaposlitev, ki je financirana iz prihodkov tržne dejavnosti, ali

– če gre za izvajanje posameznega projekta za čas trajanja projekta, če so za njegovo izvedbo zagotovljena tudi sredstva za plače zaposlenih.

(3) Zahteva za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obrazložitev razlogov za zaposlitev, oceno doseganja zmanjševanja zaposlenih z obrazložitvijo, oceno potrebnih sredstev za plače v primerjavi z zagotovljenimi sredstvi v finančnem načrtu za ta namen z obrazložitvijo, navedbo virov za financiranje zaposlitve in druge podatke, potrebne za odločitev o izdaji soglasja.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko uporabnik proračuna brez pridobitve soglasja zaposli javnega uslužbenca:

– če gre za prevzem javnih uslužbencev, ki je posledica prenosa nalog na podlagi sprememb zakona oziroma reorganizacije,

– če gre za nadomestne zaposlitve za določen čas zaradi dalj časa začasno odsotnih javnih uslužbencev, ko odsotni javni uslužbenec prejme nadomestilo plače iz sredstev, ki jih ne zagotavlja uporabnik proračuna, ali

– če gre za zaposlitev za določen čas zaradi predčasnega prenehanja delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas.


184. člen
(omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb ter omejitev zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta)

(1) Uporabniki proračuna ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v posebnih predpisih, ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:

– izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih enotah,

– izvajanje znanstveno raziskovalnega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,

– izvajanje posebnih projektov, če so za te projekte zagotovljena dodatna finančna sredstva,

– izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije ali drugih tujih sredstev,

– pisno in ustno prevajanje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite in postopkih policije s tujimi državljani,

– izvajanje strokovnih opravil na področju arbitraže,

– izvajanje prevajanja ali tolmačenja za potrebe ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve,

– izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči.

(2) Uporabniki proračuna lahko na podlagi soglasja iz 186. člena tega zakona sklepajo tudi druge avtorske in podjemne pogodbe in prevzemajo obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela.


185. člen
(omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju)

Uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe, razen če obveznost, da delodajalec sklene pogodbo o izobraževanju, ne izhaja iz posebnega predpisa ali kolektivne pogodbe.

186. člen
(soglasja)

(1) Soglasje iz drugega odstavka 183. člena tega zakona in soglasje iz drugega odstavka 184. člena tega zakona izda:

– za organe državne uprave, vlada, na predlog ministra;

– za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj in financer je država, vlada, na predlog pristojnega ministra;

– za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan;

– za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa država, vlada, na predlog pristojnega ministra;

– za sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, za državna tožilstva, generalni državni tožilec, za državno pravobranilstvo, generalni državni pravobranilec;

– za javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Programski svet javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija;

– za Kmetijsko gozdarsko zbornico in kmetijsko gozdarske zavode, vlada, na predlog pristojnega ministra;

– za javne visokošolske in raziskovalne zavode, upravni odbor javnega zavoda;

– za javne zavode, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost, financer pa država, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem pristojnega ministra,

– za javne zavode, katerih ustanovitelj je država, financer pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem pristojnega ministra,

– za javne zavode, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa lokalna skupnost ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem župana.

(2) V drugih državnih organih, neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, in v upravah lokalnih skupnosti, o zaposlitvah iz razlogov, navedenih v drugem odstavku 183. člena tega zakona, o sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb in o prevzemanju obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela iz drugega odstavka 184. člena tega zakona, odloča predstojnik.
 
Prispevki
3
Področje
Gimnazija
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko uporabnik proračuna brez pridobitve soglasja zaposli javnega uslužbenca:

– če gre za nadomestne zaposlitve za določen čas zaradi dalj časa začasno odsotnih javnih uslužbencev, ko odsotni javni uslužbenec prejme nadomestilo plače iz sredstev, ki jih ne zagotavlja uporabnik proračuna

Sem prav razumel, da lahko šole za nadomeščanje profesorjev najamejo kogarkoli želijo, brez potrebe po kontaktiranju ministrstva/razpisa za nadomestnega učitelja?
 
Prispevki
237
Področje
Gimnazija
Dober mesec dni je okrog...kako se imate? Zadovoljni?

No, da malo obudim temo in zapišem svoje občutke:
Načeloma vse poteka brez problema. Povedati moram, da sem vesela naslednjega spoznanja: "še zmeraj uživam v razredu". Učenci so me načeloma zelo dobro sprejeli in rada se vračam v razred. Delam čisto vse: od administrativnega dela do samostojnega poučevanja. Priznati pa moram, da sem zelo vesela, ko mi nekdo reče preprosto HVALA! :) Mogoče smešno, ampak je res! Pri nas obstajajo taki, ki znajo resnično ceniti tvoj trud in delo. Taki, ki se njim ne zdi samoumevno, da počneš stvari na mesto njih ali zaradi njih. In od takih ljudi se z veseljem učim in z njimi delim svojo pripravniško izkušnjo. Obstajajo pa posamezniki, ki ne bodo nikoli cenili delo drugega - ne sodelavca, še manj pripravnika. Žal...
Pa vseeno...rada bi ostala na tej šoli tudi po končanem pripravništvu. Glede na situacijo v šolstvu in glede na vsa "dogovorjena" delovna mesta, pa se bojim, da bom po preteku pripravništva spet na začetku.

Pa še vprašanje: Ali vam ravnatelj/ica po končanem nastopu pove svoj komentar/oceno (torej kako se je njej zdel nastop)?
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Na vrhu