Dvotretjinska večina

Trenutno berete:
Dvotretjinska večina

Pridružen
6. maj 2013
Prispevki
11
Pozdravljeni!
Zanima me, če kdo ve odgovor, kdaj vse poslanci glasujejo z dvotretjinsko večino? Vem da pri spremembi ustave, a me zanima kdaj še? Prosim za odgovor, če kdo ve!

Lp
 

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Pozdravljena!

Poslanci glasujejo z 2/3 večino kadar gre za spremembo ustave, kadar glasujejo pri nezaupnici vlade (lahko jo predlaga najmanj 10 poslancev, izglasovati pa jo morajo z 2/3 večino, nato pride do nove vlade), kadar se sprejema poslovnik DZ in kadar določajo pokrajine, kot samoupravne reginalne skupnosti ustanovljene z zakonom (2/3večina DZ+strinjanja občin).

2/3 večina je najstrožja, ustavodajna večina.

To je vse, kar sem zasledila.

Lp, Tanja
 
Hvala za odgovor in pomoč! Samo opozorila bi te, da se pri nezaupnici vlade ne potrebuje 2/3 večine, pač pa večina vseh poslancev (46).

Lp
 
DZ izvoli predsednika vlade (ki ga predlaga predsednik republike) z najstrožjo 2/3 večino (60)?
Ali samo z večino vseh poslancev (46)?
 
Pozdravljeni, če tole še kdo bere, bi malo popravila kar je zapisala tanjak.

Kot jaz berem ustavo in poslovnik državnega zbora, se 2/3 večina deli na:

2/3 večino VSEH poslancev, ki je potrebna za:
spremembo ustave, ustavni zakon, ratificiranje mednarodne pogodbe, zakon o volilnem sistemu, zakon o volitvah v državni svet

in

2/3 večino NAVZOČIH poslancev, ki je potrebna za:
sprejem poslovnika DZ, poslovnika parlamentarne preiskave, pričetek postopka za spremembo ustave, zakon o reerendumu in zakon o ustanovitvi pokrajin.

Bom vesela, če me popravite v primeru, da si narobe razlagam!

LP
 
Sem se šla ctrl+f po Ustavi:


DVOTRETJINSKA VEČINA

· 3.a člen Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.

· V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

· Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.

· Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

· Državni zbor ima poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

· Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.

· Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade. Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj oseminštirideset ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju.
Če je bil predsednik vlade izvoljen na temelju četrtega odstavka 111. člena, mu je izrečena nezaupnica, če državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z večino opredeljenih glasov.

· 124. Člen (obramba države) Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

· Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin.

· Z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, se določijo način in časovni okvir izvajanja načela iz prejšnjega odstavka, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja ob njihovem nastopu.

· 168. Člen (predlog za začetek postopka) Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volilcev. O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

· 169. Člen (akt o sprejemu ustave) Državni zbor sprejme akt o spremembi ustave z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.

· Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi določb te ustave se sprejme ustavni zakon. Ustavni zakon se sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev v vseh zborih Skupščine Republike Slovenije.«.
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Podobne teme

  • Članek
V šolah, kjer pouka zaradi sanacije po nedavnih ujmah še ne bo mogoče začeti 1. septembra, v...
Odgovori
0
Ogledi
306
  • Članek
V nedavni ujmi je bilo po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje poškodovanih 12 vrtcev...
Odgovori
0
Ogledi
139

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Pregled po e-pošti: Naročite se!

Zadnji prispevki

Nazaj
Na vrhu