Strokovna pomoč Dikcija, pasivizacija, zložena poved, jedrni stavek, (ne)zaznamovanost sopomenk

Trenutno berete:
Strokovna pomoč Dikcija, pasivizacija, zložena poved, jedrni stavek, (ne)zaznamovanost sopomenk

Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.
Pridružen
19. jul 2011
Prispevki
6
Pozdravljeni,

zelo bi vam bila hvaležna, če bi mi odgovorili na sledeča vprašanja:
Kaj je dikcija?
Kaj je pasivizacija?
Kaj je prosta oz. zložena poved?
Kaj je jedrni stavek?
(ne)zaznamovanost sopomenk?

Lep pozdrav,
Tanja


*opomba: na temo bo odgovorila @Tanja Tomšič_RUTIL (sodelavka za strokovno pomoč pri slovenščini), zato vas prosimo, da nanjo ne odgovarjate, če niste njen avtor *
 

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Pozdravljeni.

ODGOVORI na zastavljena vprašanja:

1) Kaj je dikcija?
SSKJ pravi: díkcija -e ž (í) 1. način izgovarjanja besed ali stavkov, izreka: naša gledališka dikcija temelji na osrednjem govoru; ima dognano, lepo dikcijo; monotona dikcija 2. način izražanja, podajanja, slog: dikcija njegovih pesmi postaja vznesena; novi prijemi v dikciji in kompoziciji romana / omenjene ikone se po stilni dikciji že približujejo romanskemu občutju ♦ jur. dikcija zakona ne dopušča dvoma.

2) Kaj je pasivizacija?
Pasivizacija učencev izhaja iz enosmerne komunikacije (ob učiteljevi enosmerni razlagi brez sodelovanja udeležencev učnega procesa).

3) Kaj je prosta oz. zložena poved?
Poved je najmanjša samostojna enota sporočila, ki nekaj pove. Sestavljena je iz stavkov - enega ali več. Poznamo torej: ENOSTAVČNE in VEČSTAVČNE povedi. Iz prostih (enostavčnih) povedi lahko sestavimo zloženo (večstavčno) poved.
(To razlaga J. Toporišič v svoji slovnici.)

4) Kaj je jedrni stavek?
Sestavine pomenske podstave povedi tvorijo podstavno oz. propozicijsko jedro.
Primer:
Tone pove novico bratu. ==> jedrni stavek
Tone pove novico. ==> redukcija (ko neko stvar zamolčimo)
Tone pove novico bratu. ==> adjunkcija (ko neko stvar dodamo)
(To razlaga J. Toporišič v svoji slovnici.)

5) (Ne)zaznamovanost sopomenk?
Glede na slogovno vrednost ločimo besede na: SLOGOVNO ZAZNAMOVANE in SLOGOVNO NEZAZNAMOVANE. SLOGOVNO ZAZNAMOVANE so lahko čustveno zaznamovane (ljubkovalnice, olepševalnice, slabšalnice, otroške besede ...) in nečustveno zaznamovane (časovne, funkcijske, pokrajinske, družbene).
Sopomenke (ali sinonimi) imajo enak ali zelo podoben pomen (npr.: razumen, bister, brihten ...).
 
Status
Tema ni odprta za nadaljno razpravo.

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Pregled po e-pošti: Naročite se!

Zadnji prispevki

Nazaj
Na vrhu