Pri Založbi ZRSŠ je izšel prevod priročnika Taksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja.
Priročnik temelji na dopolnjeni Bloomovi taksonomiji učnih ciljev, ki je bila objavljena leta 1956. Imela je velik vpliv na izobraževanje, ker so učitelji dobili v roke orodje, s katerim so lahko učne cilje razvrstili v različne skupine. Tako razvrščeni in umeščeni cilji so učiteljem omogočali učinkovitejši pouk in tudi razmislek, zakaj neke vrste ciljev učenci in dijaki bolje obvladajo oziroma dosegajo, druge pa manj. Na podlagi Bloomove taksonomije so bili narejeni tudi učni načrti, ki se zadnjih 20 let uporabljajo v slovenski šoli.
Poudariti pa velja kritične misli Janeza Justina:
– Bloomova taksonomija je ena od mnogih. Ni cilj, ampak učno orodje za izbrani namen. Slovenski učitelji, pogosto glede na predmet, ki ga poučujejo, raje uporabljajo taksonomijo S.O.L.O ter tiste, ki se naslanjajo na Piageta, Marzana ali Gagneja;
– za Bloomovo taksonomijo se v slovenski šoli preveč poudarja hierarhični vidik in celo gledanje, da “višje” vrste ciljev avtomatično vsebujejo tudi “nižje” oz. cilje “manj zahtevne ravni“;
– Bloomova taksonomija razvršča cilje in ne znanja.
Kljub temu je knjiga je temeljni priročnik, neprecenljiv vir in orodje za vse, ki se na neposreden ali posreden način ukvarjajo z izobraževanjem, v prvi vrsti pa je namenjena učiteljem; torej tistim, ki načrtujejo in odločajo, kaj se dogaja pri pouku.
Prvi in drugi del priročnika utemeljujeta taksonomijo in predstavljata taksonomsko preglednico, tretji del v celoti prikazuje rabo taksonomske preglednice v praksi.
Ker je priročnik natisnjen samo v 400 izvodih, bo treba pohiteti z naročili.
Tviter: #Bloom #taksonomija
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževlano omrežje (SIO), sio.si
Priročnik temelji na dopolnjeni Bloomovi taksonomiji učnih ciljev, ki je bila objavljena leta 1956. Imela je velik vpliv na izobraževanje, ker so učitelji dobili v roke orodje, s katerim so lahko učne cilje razvrstili v različne skupine. Tako razvrščeni in umeščeni cilji so učiteljem omogočali učinkovitejši pouk in tudi razmislek, zakaj neke vrste ciljev učenci in dijaki bolje obvladajo oziroma dosegajo, druge pa manj. Na podlagi Bloomove taksonomije so bili narejeni tudi učni načrti, ki se zadnjih 20 let uporabljajo v slovenski šoli.
Poudariti pa velja kritične misli Janeza Justina:
– Bloomova taksonomija je ena od mnogih. Ni cilj, ampak učno orodje za izbrani namen. Slovenski učitelji, pogosto glede na predmet, ki ga poučujejo, raje uporabljajo taksonomijo S.O.L.O ter tiste, ki se naslanjajo na Piageta, Marzana ali Gagneja;
– za Bloomovo taksonomijo se v slovenski šoli preveč poudarja hierarhični vidik in celo gledanje, da “višje” vrste ciljev avtomatično vsebujejo tudi “nižje” oz. cilje “manj zahtevne ravni“;
– Bloomova taksonomija razvršča cilje in ne znanja.
Kljub temu je knjiga je temeljni priročnik, neprecenljiv vir in orodje za vse, ki se na neposreden ali posreden način ukvarjajo z izobraževanjem, v prvi vrsti pa je namenjena učiteljem; torej tistim, ki načrtujejo in odločajo, kaj se dogaja pri pouku.
Prvi in drugi del priročnika utemeljujeta taksonomijo in predstavljata taksonomsko preglednico, tretji del v celoti prikazuje rabo taksonomske preglednice v praksi.
Ker je priročnik natisnjen samo v 400 izvodih, bo treba pohiteti z naročili.
Tviter: #Bloom #taksonomija
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Slovensko izobraževlano omrežje (SIO), sio.si