Analiza vpliva pripravništev na število opravljenih strokovnih izpitov

Trenutno berete:
Analiza vpliva pripravništev na število opravljenih strokovnih izpitov

Pridružen
20. jun 2013
Prispevki
42
Analiza prikazuje povezavo med številom razpisanih pripravniških mest in številom opravljenih strokovnih izpitov iz področja vzgoje in izobraževanja. Podatke za analizo smo pridobili od Statističnega urada RS in MIZŠ.

analiza.png


Podatki kažejo na to, da so bile v šolstvu do leta 2012 boljše možnosti za zaposlovanje mladih, ki so lahko tudi preko zaposlitve pridobili ustrezne pogoje za pristop k strokovnemu izpitu. Na večje število opravljenih strokovnih izpitov pa je v precejšnji meri vplivalo tudi razpisovanje pripravniških mest(cca 500 na letni ravni).

31.5.2012 je stopil v veljavo ZUJF, ki je z omejevanjem zaposlovanja v šolstvu odločno vplival na upadanje števila opravljenih strokovnih izpitov od leta 2013 dalje.

Pri vsakoletnem večjem številu diplomantov, nedostopnosti dela oz. službe ministrstvo ne bi smelo ukinjati pripravništev, temveč še dodatno povečati število razpisanih pripravniških mest in tako omogočiti mladim dostop do strokovnega izpita ter vstop v poklic.

Potrebno je poudariti, da je glede na drastično upadanje števila opravljenih strokovnih izpitov v letu 2015, ko so strokovne izpite opravili še zadnji izmed tistih, ki so pripravništva opravljali volontersko, posledice ukinjanja pripravništev in varčevalnih ukrepov v toliko večji meri pričakovati v letu 2016. Če upoštevamo trend upadanja števila opravljenih strokovnih izpitov v zadnjih nekaj letih, je povsem realno pričakovati, da bo konec leta 2016 to število upadlo pod 1000.​
 

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Ja, ta razčlenitev druge polovice leta 2015, ko so s pripravništvom zaključili in opravili strokovni izpit kandidati, ki so se prijavili na še zadnji razpis za klasična pripravništva septembra 2014, je zelo zgovorna. Močan upad opravljenih strokovnih izpitov v zadnjih štirih mesecih leta 2015 lepo prikazuje vpliv nerazpisovanja pripravništev na število opravljenih strokovnih izpitov. In če iz teh štirih mesecev vzamemo povprečje (65 strokovnih izpitov/mesec) in jih prevedemo na letošnje leto, dodamo še okoli 100 tistih, ki bodo izbrani na razpisu Prva zaposlitev, dobimo rezultat krepko pod 1000 strokovnimi izpiti.

Če naraščanju števila diplomantov in strmemu upadanju opravljenih strokovnih izpitov dodamo še podatek iz ZRSZ o številu brezposelnih oseb s pedagoško izobrazbo (okrog 3000) in njihovem naraščanju, pa lahko v nadaljevanju podobnega trenda tako ali tako razberemo samo še popolno katastrofo na področju zaposlovanja mladih v VIZ. Zato je sistemsko urejanje področja z razpisovanjem klasičnih pripravništev in hkratnih ukrepih za spodbujanje zaposlovanja nujno.
 
Res je popolna katastrofa na področju zaposlovanja v VIZ in SE STRINJAM sistemsko urejanje področja z razpisovanjem klasičnih pripravništev in hkratnih ukrepih za spodbujanje zaposlovanja NUJNO pa naj si gre za mlajše ali starejše od 30, brez ali s strokovnim izpitom...POHVALA ZA VSE, KI SE TRUDITE NA TEM PODROČJU ...
 
Prilagam še statistiko zaposlenih v šolstvu, žal pa Statistični urad nima podatkov o zadnjih 2-3 letih.

Zaposleni v OŠ:
Screenshot

Zaposleni v vrtcih:
Screenshot

Zaposleni na SŠ:
Screenshot

Ni mi čisto jasno, kaj bi naj ti grafi sploh pokazali... to, da je zaposlenih v vrtcih iz 2007 na 2014 naraslo za tretjino?? Pri OŠ mi je že legenda popolnoma nejasna... Grafi bi se mi zdeli smiselnejši, če bi bil še kje podatek vseh zaposlenih, ker menda ja ni zadnja starostna zaposlena skupina 30-34let... :) (kar mi ti grafi potihoma sugerirajo...)
 
Jaz sem se osredotočil na mlade generacije učiteljev, ker je analiza v povezavi s pripravništvi. Zaposlitvene možnosti namreč vplivajo na število opravljenih izpitov. Res je, vrtci so imeli porast, ampak vseeno je zaposljivost mladih do 29 padla po letu 2012, to prikazuje graf.
 
Hvala ;). Bi blo dobro, da bi že graf imel kak komentar :).

Kar pa mi je osebno zelo zanimivo... vseeno ostaja delež mladih zaposlenih v VIZ potem takem precej visok. Ampak realno pa je do zaposlitve prit misija nemogoče. Svašta. Ko vidim vse te statistike, dobim občutek, da je z mano nekaj narobe in ne s sistemom :/.
 
No, meni se grafi zdijo kar zgovorni. Ker to, da je število učiteljev v starosti 25-29 let na predmetni stopnji v OŠ od 900 leta 2005 padlo na okoli 300 leta 2013, je zgovoren podatek. Kakor je tudi zgovoren podatek, da je število učiteljev v starosti 25-29 v SŠ med leti 2008 in 2013 padlo od 400 na 200. Seveda je pri teh podatkih potrebno biti previden in predvideti, da v teh letih skoraj zagotovo pada tudi število učiteljev na sploh, zato bi bilo zanimivo preveriti tudi, kako se v tem obdobju giblje delež mladih učiteljev v primerjavi s starejšimi.

Sem pa preveril samo deleže za šolsko leto 2013/2014, in sicer učitelje v OŠ in SŠ do 39 let. Če se bo komu delež mladih zdel še vedno precej visok:

Učiteljev na razredni stopnji je bilo skupaj 6652, od tega 377 (5,6 %) v starosti do 29 let, 818 (12,3 %) v starosti 30-34 let in 1204 (18,1 %) v starosti 35-39 let.

Učiteljev na predmetni stopnji je bilo skupaj 7140, od tega 363 (5,1 %) v starosti do 29 let, 1028 (14,4 %) v starosti 30-34 let in 1332 (18,6 %) v starosti 35-39 let.

Srednješolskih učiteljev je bilo skupaj 6220, od tega 198 (3,2 %) do 29 let, 501 (8,1 %) v starosti 30-34 leta in 814 (13,1 %) v starosti od 35-39 let.
 
No, meni se grafi zdijo kar zgovorni. Ker to, da je število učiteljev v starosti 25-29 let na predmetni stopnji v OŠ od 900 leta 2005 padlo na okoli 300 leta 2013, je zgovoren podatek. Kakor je tudi zgovoren podatek, da je število učiteljev v starosti 25-29 v SŠ med leti 2008 in 2013 padlo od 400 na 200. Seveda je pri teh podatkih potrebno biti previden in predvideti, da v teh letih skoraj zagotovo pada tudi število učiteljev na sploh, zato bi bilo zanimivo preveriti tudi, kako se v tem obdobju giblje delež mladih učiteljev v primerjavi s starejšimi.

Sem pa preveril samo deleže za šolsko leto 2013/2014, in sicer učitelje v OŠ in SŠ do 39 let. Če se bo komu delež mladih zdel še vedno precej visok:

Učiteljev na razredni stopnji je bilo skupaj 6652, od tega 377 (5,6 %) v starosti do 29 let, 818 (12,3 %) v starosti 30-34 let in 1204 (18,1 %) v starosti 35-39 let.

Učiteljev na predmetni stopnji je bilo skupaj 7140, od tega 363 (5,1 %) v starosti do 29 let, 1028 (14,4 %) v starosti 30-34 let in 1332 (18,6 %) v starosti 35-39 let.

Srednješolskih učiteljev je bilo skupaj 6220, od tega 198 (3,2 %) do 29 let, 501 (8,1 %) v starosti 30-34 leta in 814 (13,1 %) v starosti od 35-39 let.


Zanimivo bi bilo kje pridobiti podatke, če sploh so, koliko je v VIZ zaposlenih preko s.p., avtorskih pogodb, študentskega dela, ... Moje osebne izkušnje kažejo, da precej, sama trenutno delam s 5. kolegicami na ta način na SŠ (izvajamo dodatno strokovno pomoč otrokom s posebnimi potrebami-DSP ure), celo eno so poklicali na razgovor za službo v OŠ in jo najprej vprašali, če ima s.p., ker se jim bolj splača.

IvoPivo in ostali, a je to običajna praksa pa jaz še ne vem nič o tem? Meni to ne štima! Nakdo očitno ima tukaj inters, da je temu tako?

Zraven vsega pa si skoraj cele dneve na šoli oz.več šolah, delaš po 20 ur na teden, da na koncu zaslužiš brez potnih stroškov, malice, možnosti napredovanj, izobraževanj,... manj kot minimalno plačo, komaj 500 evrov (bruto ura dodatne strokovne pomoči preko avtorke pogodbe je 11,94, nam pa se računa nek bruto bruta in nanese 10,94 in na koncu je neto znesek 6,7 evrov na uro), seveda če realiziraš vse ure, ker če dijaki zbolijo, ali so na ekaskurzijah, delajo kaj za šolo ali špricajo ure si na šolo prišel zastonj... To je tudi velik problem v šolah! Morda pa se motim? Kaj menite?

Poudarjam pa da z veseljem opravljam svoj poklic in še vedno z veseljem odhajam v služb, imam rada svoje dijake in je krasno delati z njimi, tudi imam veliko dobrih sodelavcev, a vseno ta negotovost, nezmožnost preživetja in eksistence s tem me močno omejuje pri mojem delu in se večkrat moram motivirati in da rečem SESTAVITI NAZAJ, da funkcioniram dalje. Zaenkrat mi uspeva, a kako dolgo še se sprašujem?

Pa ne jemljite to mojo izpoved kot jamranje, nisem tak tip človeka, ampak je prav, da se za te stvari ve kako potekajo in da se o tem čim več govori, ker veliko učiteljev v zbornicah ter ljudi nasploh to sploh ne ve in ko jim razlagaš so presenečeni, včasih tudi ne verjamejo...
 
Ne vem, če obstajajo ti podatki, Statistični urad, če se ne motim, razpolaga samo s podatki o številu zaposlenih s polnim delovnim časom in tistimi s skrajšanim. Sam žal nimam nobenih podatkov in izkušenj v zvezi s prekernim delom v slovenskem javnem šolstvu. Tudi to področje ureja zakonodaja, ZOFVI (109.a člen?), ZUJF (184. in 186. člen?), mogoče tudi ZDR-1. Ne vem, malo si preberi. Dejstvo pa je, da mora tudi vsako tako pogodbo, ki jo želi vzgojno-izobraževalni zavod skleniti, potrditi in dati soglasje ministrstvo.
 
Ne vem, če obstajajo ti podatki, Statistični urad, če se ne motim, razpolaga samo s podatki o številu zaposlenih s polnim delovnim časom in tistimi s skrajšanim. Sam žal nimam nobenih podatkov in izkušenj v zvezi s prekernim delom v slovenskem javnem šolstvu. Tudi to področje ureja zakonodaja, ZOFVI (109.a člen?), ZUJF (184. in 186. člen?), mogoče tudi ZDR-1. Ne vem, malo si preberi. Dejstvo pa je, da mora tudi vsako tako pogodbo, ki jo želi vzgojno-izobraževalni zavod skleniti, potrditi in dati soglasje ministrstvo.

Avtorske pogodbe so kar pogoste za izvajalce DSP-jev in so res slabo plačane kot je to zapisala Sanja. Verjetno je ta pojav avtorskih pogodb povezan s sistematizacijo delovnih mest. Sem mnenja, da je tudi na tem področju ministrstvo zaspalo. V zadnjih letih je pač porast učencev z raznimi odločbami, ki potem zahtevajo dodatne kadre, šole pa to najbrž rešujejo z avtorskimi pogodbami, čeprav je avtorska pogodba kot taka namenjena čisto nekim drugačnim oblikam dela.
 
Ne vem, če obstajajo ti podatki, Statistični urad, če se ne motim, razpolaga samo s podatki o številu zaposlenih s polnim delovnim časom in tistimi s skrajšanim. Sam žal nimam nobenih podatkov in izkušenj v zvezi s prekernim delom v slovenskem javnem šolstvu. Tudi to področje ureja zakonodaja, ZOFVI (109.a člen?), ZUJF (184. in 186. člen?), mogoče tudi ZDR-1. Ne vem, malo si preberi. Dejstvo pa je, da mora tudi vsako tako pogodbo, ki jo želi vzgojno-izobraževalni zavod skleniti, potrditi in dati soglasje ministrstvo.

Hvala IvoPivo za napotke glede zakonodaje s tega področja. Bom prebrala. Dokler pa imajo šole soglasje MIZŠ bo predvidevam, da še nekaj časa ostalo tako, razen, če se posameznik pritoži,a pri teh pritožbah kolegice nimajo dobrih izkušenj, ponavadi pritožnik takoj ali čez nekaj časa izvisi, se ga šola reši, je označen, je potem itak brez dela,... Jaz osebno v to ne upam iti in upam, da se bo kako drugače to področje uredilo. Delo preko avtorske je že drugo leto moj edini vir dohodka in tudi stik s stroko, s šolo, ... Nisem pa sama, imam družino, dva otroka, morda bi v nasprotnem bila bolj drzna ...
 
No, meni se grafi zdijo kar zgovorni. Ker to, da je število učiteljev v starosti 25-29 let na predmetni stopnji v OŠ od 900 leta 2005 padlo na okoli 300 leta 2013, je zgovoren podatek. Kakor je tudi zgovoren podatek, da je število učiteljev v starosti 25-29 v SŠ med leti 2008 in 2013 padlo od 400 na 200. Seveda je pri teh podatkih potrebno biti previden in predvideti, da v teh letih skoraj zagotovo pada tudi število učiteljev na sploh, zato bi bilo zanimivo preveriti tudi, kako se v tem obdobju giblje delež mladih učiteljev v primerjavi s starejšimi.

Sem pa preveril samo deleže za šolsko leto 2013/2014, in sicer učitelje v OŠ in SŠ do 39 let. Če se bo komu delež mladih zdel še vedno precej visok:

Učiteljev na razredni stopnji je bilo skupaj 6652, od tega 377 (5,6 %) v starosti do 29 let, 818 (12,3 %) v starosti 30-34 let in 1204 (18,1 %) v starosti 35-39 let.

Učiteljev na predmetni stopnji je bilo skupaj 7140, od tega 363 (5,1 %) v starosti do 29 let, 1028 (14,4 %) v starosti 30-34 let in 1332 (18,6 %) v starosti 35-39 let.

Srednješolskih učiteljev je bilo skupaj 6220, od tega 198 (3,2 %) do 29 let, 501 (8,1 %) v starosti 30-34 leta in 814 (13,1 %) v starosti od 35-39 let.

Tu se pa zdaj res vidi generacijski prepad med zaposlenimi. :/ Hvala za trud in vse te podatke IvoPivo :).
 
Sanjamm meni se niti slučajno ne zdi jamranje to kar si napisala. Nasprotno. Prav je, da si napisala. Prav je, da se začne o tem govoriti. Da dobimo vsaj malo občutek, kaj se na šolah dogaja. Sama še kar ne morem/nočem verjeti vsega tega, kar si napisala. Nimam besed, da bi izrazila, kako se mi zdi to narobe. In tu vidim enega samega krivca; ravnatelja. On odloča na kakšen način in koga bo zaposlil. Absurd mi je stavek "to se jim bolj splača". Pa kaj so šole postale firma, ki kopiči dobiček ali kaj pri hudiču?? Ravnatelji "šparajo" denar, da ga lahko porabi kak slovenski Mramor za izplačilo kakega hudo prigaranega dodatka...

Če bi našli, kakega novinarja, ki bi bil pripravljen začeti malo raziskovat to tematiko... ampak tukaj spet vprašanje, v koliko je to sploh medijem (od zadaj pa še politika) v interesu.
 

Za odgovor se prijavite ali registrirajte.

Če želite odgovoriti na temo, morate biti član foruma.

Ustvari račun

Ustvarite račun v naši skupnosti. Brezplačno!

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Podobne teme

  • Članek
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je marca objavilo posvetovalni vprašalnik za vse...
Odgovori
0
Ogledi
467
  • Članek
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je objavilo Javno povabilo za pripravo analize stanja z...
Odgovori
0
Ogledi
177
  • Članek
Po podatkih raziskave Safe.si o vplivu interneta na duševno zdravje mladostnikov več kot...
Odgovori
0
Ogledi
532
  • Članek
Po petkovem prvem šolskem dnevu se pouk v šolah začenja zares. Šolstvo poleg težav, ki so jih na...
Odgovori
0
Ogledi
762
  • Članek
V okviru EU za kakovost pripravništev iz leta 2014 je določenih 21 načel kakovosti za...
Odgovori
0
Ogledi
32

Oglasi nam pomagajo pri vzdrževanju strani. Odstranite oglase z nadgradnjo računa tukaj.

Pregled po e-pošti: Naročite se!

Zadnji prispevki

Nazaj
Na vrhu