Že skoraj 20 let 21. februarja praznujemo mednarodni dan maternega jezika. Unesco ga je razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v takratnem Pakistanu zahtevali enakopravnost svojega maternega jezika, bengalščine.
Bengalščina je danes s 190 milijoni govorcev četrti jezik na Zemlji po številu govorcev, je uradni jezik Bangladeša in njegov obstoj ni ogrožen. Te sreče pa žal nimajo mnogi drugi jeziki z manjšim številom govorcev in brez institucionalne zaščite. Unesco ugotavlja, da v svetovnem merilu jezikovna raznolikost postaja vse bolj ogrožena. V povprečju vsaka dva tedna izgine en jezik. Po podatkih Združenih narodov bo več kot polovica od približno 7000 jezikov, ki se govorijo na svetu, verjetno izginila v zgolj nekaj generacijah. 96 odstotkov teh jezikov pa govorijo le 4 odstotki svetovnega prebivalstva. Zgolj nekaj sto jezikov sveta ima ta privilegij, da so našli pot v javne izobraževalne in upravne sisteme. Še manj jih je vstopilo v digitalni svet: manj kot 100.
Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina. 25. junija 1991 je slovenščina postala tudi državni jezik Republike Slovenije. Je južnoslovanski jezik, ki ga po podatkih Statističnega urada RS na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, katerih večina živi v Sloveniji, in je edini uradni jezik Evropske unije, ki pozna dvojino. Njen položaj je formalno opredeljen v 11. členu Ustave Republike Slovenije. Ob osamosvojitvi je Slovenija imela nekaj manj kot 2 milijona prebivalcev, od tega je po podatkih iz popisa prebivalstva 1991 bila slovenščina materni jezik 88,3 % prebivalcev. Enajst let pozneje, ob popisu 2002, ko se je ta podatek zbiral zadnjič, pa je bila vrednost tega podatka za 0,5 odstotne točke nižja. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Italijanski jezik je kot materni jezik v obeh omenjenih popisih navedlo 0,2 % prebivalcev, madžarščino kot materni jezik pa je v letu 2002 navedlo manj prebivalcev (0,4 %) kot ob popisu 1991 (0,5 %). Statistični urad je v takratnem popisu zaznal več kot 40 materinščin in prav vse so dragocene.
Dobro poznavanje maternega jezika je namreč tudi podlaga za učenje drugih jezikov. Zato je obeleževanje mednarodnega dneva maternega jezika še toliko bolj pomembno. Letos je Unesco ta dan posvetil jezikovni raznolikosti in večjezičnosti: ključnima pojmoma trajnosti in miru.
Jeziki so namreč bistvena sestavina identitete ljudi, komunikacije, socialne integracije, izobraževanja in razvoja ter so strateškega pomena za planet. So najmočnejši instrumenti ohranjanja in razvoja naše materialne in nematerialne dediščine. Ne z orožjem. S komunikacijo, z razumevanjem se gradi trajnostni razvoj in vzdržuje mir. In prav to s svojim sporočilom poudarja tudi Unesco.
Vir: MK, 21. 2. 2018
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
Bengalščina je danes s 190 milijoni govorcev četrti jezik na Zemlji po številu govorcev, je uradni jezik Bangladeša in njegov obstoj ni ogrožen. Te sreče pa žal nimajo mnogi drugi jeziki z manjšim številom govorcev in brez institucionalne zaščite. Unesco ugotavlja, da v svetovnem merilu jezikovna raznolikost postaja vse bolj ogrožena. V povprečju vsaka dva tedna izgine en jezik. Po podatkih Združenih narodov bo več kot polovica od približno 7000 jezikov, ki se govorijo na svetu, verjetno izginila v zgolj nekaj generacijah. 96 odstotkov teh jezikov pa govorijo le 4 odstotki svetovnega prebivalstva. Zgolj nekaj sto jezikov sveta ima ta privilegij, da so našli pot v javne izobraževalne in upravne sisteme. Še manj jih je vstopilo v digitalni svet: manj kot 100.
Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina. 25. junija 1991 je slovenščina postala tudi državni jezik Republike Slovenije. Je južnoslovanski jezik, ki ga po podatkih Statističnega urada RS na svetu govori približno 2,5 milijona govorcev, katerih večina živi v Sloveniji, in je edini uradni jezik Evropske unije, ki pozna dvojino. Njen položaj je formalno opredeljen v 11. členu Ustave Republike Slovenije. Ob osamosvojitvi je Slovenija imela nekaj manj kot 2 milijona prebivalcev, od tega je po podatkih iz popisa prebivalstva 1991 bila slovenščina materni jezik 88,3 % prebivalcev. Enajst let pozneje, ob popisu 2002, ko se je ta podatek zbiral zadnjič, pa je bila vrednost tega podatka za 0,5 odstotne točke nižja. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Italijanski jezik je kot materni jezik v obeh omenjenih popisih navedlo 0,2 % prebivalcev, madžarščino kot materni jezik pa je v letu 2002 navedlo manj prebivalcev (0,4 %) kot ob popisu 1991 (0,5 %). Statistični urad je v takratnem popisu zaznal več kot 40 materinščin in prav vse so dragocene.
Dobro poznavanje maternega jezika je namreč tudi podlaga za učenje drugih jezikov. Zato je obeleževanje mednarodnega dneva maternega jezika še toliko bolj pomembno. Letos je Unesco ta dan posvetil jezikovni raznolikosti in večjezičnosti: ključnima pojmoma trajnosti in miru.
Jeziki so namreč bistvena sestavina identitete ljudi, komunikacije, socialne integracije, izobraževanja in razvoja ter so strateškega pomena za planet. So najmočnejši instrumenti ohranjanja in razvoja naše materialne in nematerialne dediščine. Ne z orožjem. S komunikacijo, z razumevanjem se gradi trajnostni razvoj in vzdržuje mir. In prav to s svojim sporočilom poudarja tudi Unesco.
Vir: MK, 21. 2. 2018
Nadaljuj z branjem...
- - -
Vir za forum: Eurydice Slovenija, eurydice.si
